Izognite se ftalatom, da izboljšate hormonsko ravnovesje in zmanjšate tveganje za razvoj resnih bolezni. Ftalati so industrijske kemikalije podobne BPA, ki jih najdemo v embalaži za hrano, odstranjevalcih laka za nohte, razpršilu za lase, šamponu ter detergentih. Povsod so in razen da načrtno preprečite stik z njimi, bodo vplivali na vašo raven hormonov in sčasoma povzročili bolezen, vključno z rakom, zastrupitvijo jeter in neplodnostjo.
Ftalati, rečemo jim tudi »plastifikatorji«, naredijo plastiko bolj upogljivo ali vzdržljivo in seznam kje jih najdemo, se ne konča z zgoraj omenjenimi; najbolj izpostavljeni pa smo jim preko hrane in izdelkov za osebno nego. Ftalati so splošno prisotni v kozmetiki in izdelkih za osebno nego, saj jih uporabijo kot sredstvo, za vezavo oljnatih dišav. Ampak, besede »ftalat« ne boste našli med listo sestavin. Proizvajalci jih raje označijo pod »parfum«, ko so dodani k izdelkom za osebno nego, osvežilcem zraka ter svečam. Nevarnost se tukaj sicer še ne konča – ftalati so med drugim tudi v plastičnih igračah, hlačah, dežnih plaščih, zavesah za tuširanje, vinilnih talnih oblogah, mazilih in lepilih.
Že dolgo smo vedeli za slabosti ftalatov in številne nove študije potrjujejo kako slabe te kemikalije dejansko so. Kritičnega pomena je, da prevzamemo pobudo, ter se zavarujemo, saj vladne agencije tega ne bodo storile namesto nas.
Najprej poglejmo zdravstvena tveganja, ki jih prinaša izpostavljenost ftalatom. Nova študija, objavljena v dnevniku Biology of Reproduction je pokazala, da so se pri testih izpostavljenosti človeških testikularnih celic ftalatom, te pospešeno spremenile v rakave. Izpostavljenost ftalatom kot kaže spodbudi razvoj rakavih celic in pospešeno napredovanje raka na testisih.
Novi dokazi objavljeni v International Journal of Andrology so pokazali, da ftalati poškodujejo reprodukcijske funkcije pri podganah. Leydigove celice – celice v testisih, ki sodelujejo pri produkciji spolnih hormonov kot je testosteron – so doživele negativne učinke, ko so podgane izpostavili ftalatom. Raziskovalci sklepajo, da bi zmanjšana funkcija Leydigovih celic pri podganah in ljudeh povzročila upad plodnosti in slabo zdravje reproduktivnih organov.
Sorodna študija je pokazala, da so podganji samci, izpostavljeni ftalatom za osem tednom, imeli dosti nižjo plodnost izmerjeno z nižjo stopnjo brejosti, potem ko so se odrasle podganje samice parile s ftalatom izpostavljenimi samci. Prav tako so se povečale predčasne smrti in genetske mutacije v zarodkih, oplojenih od ftalatom izpostavljenih samcev.
Številne študije narejene na ljudeh so pokazale povezavo z izločanjem ftalatom skozi urin in nizko stopnjo testosterona pri moških; dve novi študija pa kažeta, da ftalati spremenijo raven hormonov pri otrocih. Študija objavljena v International Journal of Andrology je pokazala, da so med 725 danskimi dekleti, tiste z najvišjo koncentracijo ftalatov v urinu imele zapoznelo puberteto, kar nakazuje na spremembe, ki jih te kemikalije povzročajo v androgeni funkciji tudi v zgodnji mladosti. Druga danska študija podpira prvo, našli so namreč visoke ravni ftalatov v danskih otrocih in zabeležili spremembe pri razvoju spolnih lastnosti pri obeh, fantkih in punčkah. Ta študija opozarja na nevarnosti nakopičenosti teh kemikalij za vse nas.
Raziskovalci opozarjajo, da je nivo tveganja teh kemikalij za ljudi, običajno predstavljen kot »količina kemikalij, ki smo ji lahko varno izpostavljeni« z zavedanjem, da so večje količine teh kemikalij toksične. Problem pri takšnem pristopu v primeru ftalatov in njim podobnih kemikalij je, da oponašajo hormon estrogen v telesu in tako ciljajo na isti receptor – receptor za estrogen. Stvari gredo zelo narobe, ko vemo da obstaja več različnih vrst ftalatov, od katerih ima vsak svojo, še dovoljeno mejo tveganja. Različni ftalati (vključujoč DEHP, DBP, MEHP, DES na primer) se v telesu obnašajo enako in povzročajo toksične učinke ter spremembe ravni hormonov.
Problem je še večji, ker imajo različne vladne agencije različne, še dovoljene mejne vrednosti za posamične ftalate. Na primer, mejne vrednosti pri U.S. EPA so veliko višje kot pri European Chemicals Agency, kar pomeni, da so dovoljene meje izpostavljenosti ftalatom v ZDA veliko višje.
Da zaščitite sebe ter svoje bližnje, se izogibajte izdelkom za osebno nego, ki vsebujejo ftalate, s tem da iščete naslednje okrajšave DBP, DEP, DEHP, BzBP, MEHP, DES in DMP. Izogibajte se uporabi česarkoli na čemer piše »parfum (fragrance)«. Ciljajte na naravne produkte, ki jim zaupate, z esencialnimi olji kot dišavami. Dalje, izogibajte se izpostavljanju BPA kolikor je le možno in na deklaracijah spremljajte za besedo »paraben«, ter se potem izognite tudi teh. Parabeni imajo podobne negativne učinke kot ftalati in pogosto so na deklaraciji označeni kot »methyparaben«. Če želite vedeti več, preberite Avoid Plastics and Chemicals that Mess with Your Hormones and Make You Fat.
Reference:
Seoborg, T., Frederiksen, H., et al. Cumulative Risk Assessment of Phthalate exposure of Danish Children and Adolescents Using the Hazard Index Approach. International Journal of Andrology. 2012. Published Ahead of Print.
Frederiksen, H., Sorensen, K., et al. High Urinary Phthalate Concentration Associated with Delayed Pubarche in Girls. International Journal of Andrology. 2012. Published Ahead of Print.
Dobrzynska, M., Tyrkiel, E., et al. Two Generation Reproductive and Developmental Toxicity Following Subchronic Exposure of Pubescent Male Mice to DEHP. Annals of Agricultural and Environmental Medicine. 2012. 19(1), 31-37.
Heng, K., Anand-Ivell, R., et al. The Endocrine Disruptors DBP and DES Influence Leydig Cell Regeneration Following Ethane Dimethatne Sulphonate Treatment of Adult Male Rats. International Journal of Andrology. 2011. Published Ahead of Print.
Copyright ©2012