Poglejmo si zadnjo razpoložljivo literaturo o soji. Soja vsebuje fito-estrogene, ki so rastlinski hormoni, molekulsko gledano zelo podobni človeškim hormonom. Lahko se šibko vežejo na receptorje estrogena v telesu. Za ljudi s tumorji občutljivimi na estrogene (rak na dojki ali rak na prostati) ni tako dobra ideja imeti estrogene receptorje preveč stimulirane.
Ženskam v menopavzi, katerih jajčniki več ne proizvajajo estrogena kot so ga včasih, lahko ta hormonska spodbuda koristi.
Vse je v zmernosti in primernosti. Pretirano uživanje soje ima lahko neželene hormonske učinke, vključujoč reproduktivne organe in ščitnico. Soja znižuje testosteron, zato lahko moški opazijo nizek libido in zmanjšano proizvodnjo sperme. Ženske lahko izkusijo celo vrsto simptomov, ker bo soja vplivala tudi na žlezo ščitnice. Ko je preveč soje v sistemu, lahko ženske poročajo o utrujenosti, nizkem libidu, močnem menstrualnem toku, krčih, neplodnosti, depresiji, izgubi las, suhi koži ter povečani teži. Za to so okrivili genistein, ki povzroči »nepopravljivo škodo« encimu, ki sintetizira ščitnične hormone.
Predelava soje jo ravno tako spremeni v manj zaželeno živilo, ker proces vključuje kemikalije, kot je aluminij, visoko temperaturo in pritisk, kar jo oropa še preostalih hranil, ki bi jih lahko imela. Visoka temperatura uniči beljakovine v soji, da postanejo popolnoma neuporabne kot vir beljakovin. Nekateri sojo navajajo tudi kot anti-hranilo, ker vsebuje zaviralce encima proteaze, fitate, saponine in izoflavone, ki motijo prebavo hranil, absorpcijo mineralov in imunski sistem.
Fitinska kislina, iz lupine soje, je tisti del, ki blokira absorpcijo mineralov, še posebej kalcija, magnezija, bakra, železa in cinka. Na žalost, kuhanje soje ne onesposobi fitatov, kot pri drugih živilih, ki imajo visoke vsebnosti fitinske kisline. V bistvu se potreba po drugih vitaminov poveča, ko zaužijemo sojo in to po vitaminih E, K, D in B12.
Tripsin je encim, odgovoren za razgradnjo beljakovin in soja blokira ta proces. Ko beljakovine niso v celoti razgrajene, po navadi gnijejo v črevesju, kar vodi do vrste problemov s prebavnim traktom. Raziskave prav tako kažejo, da ko je tripsin neprestano blokiran, je trebušna slinavka lažje dostopna boleznim, vključujoč rak.
Soja vsebuje tudi snov, ki spodbuja strjevanje rdečih krvničk in skupaj s tripsinom, se je za ta dinamični duo pokazalo, da zavira rast. Fermentiranje sojinih izdelkov deaktivira te škodljive učinke.
Treba je tudi poudariti, da obstaja dosti skritih virov soje, vključujoč margarino, sladoled, testenine, kruh, krompirček, kosmiče, konzervirano tuno, hamburgerje in rastlinsko olje.
Za več informacij o zavajanju industrije soje, preberite knjigo The Whole Soy Story, avtorice Kaayla Daniel. Trdi, da je varna meja vnosa soje manj kot 36g na dan, kar je podobno kot kolikor je zaužijejo na Japonskem, državi z najvišjo porabo soje. (Za primerjavo, posodica tofuja tehta 252 g).
Dobro, končajmo z nečim pozitivnim glede soje. Ali ste vedeli, da ima soja možnost, da postane rastlinski, obnovljiv vir, ki bi lahko nadomestil na nafti osnovano plastiko in gorivo? To pa so dobre novice za naše otroke!